Urejen stanovanjski blok z balkoni v cvetju. Zelenice so pokošene, grmički cvetoči, med klopcami se sprehajajo siti in zadovoljni upokojenci. Prizor je idiličen le na videz, saj se v zatohli dnevni sobi spalnega naselja – sovražna propaganda bi rekla, da gre za »tipična socialna stanovanja« – skrivajo stari znanci zgodovine: stoletni blefer, zguba in lenuh Adolf Hitler, imenovan tudi Dolfi, njegova (skoraj) ljubljena in (dosledno na blond) poblajhana Eva ter kopica njunih (ne povsem) zvestih pribočnikov Joseph in Magda Goebbels ter Hermann Göring, ki si čas krajšajo v bližnjem pajzlju svojeglave Leni Riefenstahl. Kot bi se vojna nikoli ne zgodila, kot bi se zgodovina neopazno sprehodila mimo njih, da zdaj živijo takole zakrknjeni v časovni zanki (za kar je gotovo kriva Eva, kdo pa drug!). Kujejo zarote, skačejo čez plote, predvsem pa vedno znova trčijo ob največjo oviro svojih zavojevalskih ambicij, skrivnostnega soseda, priseljenca iz sumljive balkanske države ... Pri tem lahkotno kot priletne dame in postarani kavalirji iz operete graciozno (z občasnimi spotiki) znova in spet in ponovno obračajo liste svojih fiktivnih življenj.