Prvenec Nejca Gazvode je tekst o iščoči se, osamljeni generaciji osemnajstletnikov. Osemnajst let je star tudi Nejc, ki obiskuje 4. letnik gimnazije. Kljub mladosti avtorja pa je prvenec zrelo literarno delo, ki preseneča s svojo svežino. Atmosfera je na trenutke gogovska (tudi dogaja se v istem mestu kot Grumov Dogodek v mestu Gogi), ko si avtor prizadeva definirati grozo in žalost. Kot zapiše sam: inducira stvarnost. Junaki (in antijunaki) so šibki in močni, živi in mrtvi, v času nesmislov iščejo smisel. Večkrat se umaknejo onstran, tudi v svet med svetovoma živih in mrtvih, kar je prispodoba za svet med otroštvom in odraslostjo, izvrženost in nesprejetost hkrati. Njihova največja dilema je v tem, ali se vrniti v svet brez občutkov in čustev. Skozi lokalno atmosfero, ki je atmosfera slehernega slovenskega mesta, nam nudi vpogled v načine razmišljanja, v strahove in želje, fobije in fantazme naše najmlajše pišoče generacije. Barica Smole